Na kaj paziti pri izbiri toplotne črpalke?
Visoke cene fosilnih goriv in starost ogrevalnih sistemov so veliko lastnikov starejših stavb prisilile k razmišljanju o zamenjavi oziroma sanaciji ogrevalnega sistema in prehodu na drug energent. Ker na trgu lahko najdemo veliko različnih sistemov, je pomembno, da zamenjavo oziroma sanacijo ogrevalnega sistema načrtujemo skrbno in premišljeno. Če je le možno, je v prvi fazi potrebno poiskati nekaj tehničnih rešitev z različnimi viri energije in jih nato ekonomsko ovrednotiti.
To najlažje storimo z izračunom vračilne dobe investicije, pri katerem upoštevamo tako strošek investicije, kakor tudi vse predvidene stroške, ki bodo nastali v življenjski dobi naprave (stroški energenta, obratovanja in potrebnega vzdrževanja). Takšen izračun v večini pokaže, da je najbolj ekonomsko upravičeno vgraditi kurilne naprave na lesno biomaso (polena, lesni sekanci, peleti). Če pa upoštevamo še enostavnost montaže, potreben prostor za kurilno napravo in čisto obratovanje z malo dodatnega dela, so vsekakor v prednosti toplotne črpalke. Za razliko od kurilnih naprav na trdna goriva toplotne črpalke ne obremenjujejo dodatno okolja s prašnimi delci ter so posledično primernejše za okoljsko bolj obremenjena področja.
Slika 1: Zunanja enota toplotne črpalke.
KAKO DELUJE TOPLOTNA ČRPALKA?
Toplotna črpalka od okolice sprejema toplotno energijo in jo s pomočjo pomožne energije dvigne na višji temperaturni nivo in jo odda v ogrevalni sistem. Ker na nek način prečrpa toploto iz nižjih temperatur na višje, se imenuje toplotna črpalka. Glede na vir toplote, ki ga uporablja (zrak, talna ali površinska voda in zemlja) in medij porabnika (voda ali zrak) poznamo različne vrste toplotnih črpalk: zrak/zrak, zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda. V večini primerov gre za električno gnane toplotne črpalke, v zadnja času pa se intenzivno razvijajo tudi plinske toplotne črpalke.
PASTI PRI IZBIRI TOPLOTNE ČRPALKE?
Ko se odločamo za toplotno črpalko, se je potrebno zavedati, da vlagamo v sistem, ki nam bo služil prihodnjih 15-20 let, zato se je smiselno odločiti za kvalitetnejšo in učinkovitejšo izvedbo. V splošnem velja, da so toplotne črpalke evropskih proizvajalcev zanesljivejše, učinkovitejše, imajo nižje stroške in daljšo življenjsko dobo v primerjavi s tistimi, ki so izdelane v Aziji in pri katerih je primarna skrb nizka proizvodnja cena. Pomembno vlogo za odločitev ima lahko tudi dejstvo, ali je za izbrano toplotno črpalko moč pridobiti nepovratne državne subvencije, saj niso vse na seznamu, ki ga objavlja Eko Sklad. Pri izbiri nam je v veliko pomoč tudi grelno število (COP), ki označuje razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženim delom (električno energijo ali zemeljskim plinom). Njegova vrednost je odvisna od kvalitete in vrste toplotne črpalke, vira okoliške toplote, njegove temperature in od temperature medija, s katerim ogrevamo objekt. V povprečju znaša 3 ali 4, lahko tudi več, kar povedano bolj laično pomeni, da iz 1 kWh električne energije lahko s toplotno črpalko pridobimo 3-4 kWh toplote. Višjo temperaturo, kot jo ima vir toplote, in nižjo, kot jo ima ogrevalni medij, večje je grelno število.
HRUP TOPLOTNE ČRPALKE
Pomemben vidik pri izbiri toplotne črpalke je tudi hrup, ki ga povzroča s svojim delovanjem. Veliko lastnikov, ki so vgradili toplotno črpalko, nam je namreč izrazilo nezadovoljstvo nad hrupom, ki ga le ta povzroča pri svojem delovanju. Pri izbiri toplotne črpalke je zato smiselno preveriti deklarirane vrednosti hrupa in jih primerjati med ponudniki. Prav tako je potrebno dobro premisliti, kam postaviti zunanjo enoto toplotne črpalke. Položaj pod oknom spalnice ali otroško sobe vsekakor ni najboljša izbira.
Slika 2: Notranja enota toplotne črpalke.
TOPLOTNA ČRPALKA ZA OBSTOJEČE STAVBE?
Glede tega vprašanja so mnenja strokovnjakov s področja energetike deljena. Nekateri navajajo, da so toplotne črpalke neprimerne za energetsko potratne stavbe brez primernega toplotnega ovoja, spet drugi se sklicujejo na predimenzioniranost notranjih instalacij visokotemperaturnih sistemov (60-85 °C) obstoječih stavb, zaradi česar na bi bile toplotne črpalke primerne tudi za takšne sisteme. V praksi se v večini primerov izkaže, da je toplotno črpalko, kot tipičen nizkotemperaturni vir (30-45 °C), možno uporabljati za skoraj vse stavbe z vgrajenim radiatorskim sistemom ogrevanja brez posebnih težav, čeprav so prvenstveno namenjene za talno, konvektorsko ali nizkotemperaturno radiatorsko ogrevanje.
Razvoj toplotnih črpalk je prispeval tudi k temu, da nekateri proizvajalci že ponujajo visokotemperaturne toplotne črpalke, primerne za obstoječe stavbe. Te toplotne črpalke imajo nekoliko nižje izkoristke, za njih pa tudi niso predvidene nepovratne subvencije Eko Sklada. Glede vprašanja toplotnih črpalk za obstoječe stavbe je potrebno opozoriti tudi na zahteve domače zakonodaje, ki uporabo toplotnih črpalk usmerja v navezavi z nizkotemperaturnimi sistemi ogrevanja. Namreč 10. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS št. 52/2010) zahteva, da je za vse novogradnje in rekonstrukcije, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, potrebno izbrati nizke projektne temperature ogrevalnega sistema.
Za izračune ekonomske upravičenosti, študije izvedljivosti in svetovanje pri menjavi sistema ogrevanja v vaši stavbi, vam je z veseljem pripravljen pomagati energetski sektor družbe DOMINVEST d.o.o.
Pripravil: Marko Ahčin, univ. dipl. inž. grad.